Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajskih galerij, na katerih so praviloma predstavljena manj znana ali neznana likovna dela starejših ali pokojnih likovnih umetnikov oz. njihovi posamezni ciklusi ter dela, ki so jih zaznamovala avantgardna umetniška gibanja.

Tu tudi za nekoč
Za večino likovnih del Franceta Miheliča je značilno brezkončno nakazovanje prostora v katerih se poustvarjena dramatična stanja iz njegovega življenja.
Prav ta povečini izhajajo iz avtorjevih spominov in želja. To so likovne stvaritve, ki nas vpeljejo v fantastične likovne svetove. Dela preveva videz minevanja in njegova želja po neprestanih od potovanjih skozi številne oblike in njihova preoblikovanja. Do potankosti se ukvarja z oblikami stvari. Nazorno poustvarja njihov bistven videz, ki je hkrati povsem njegov zaradi avtentične stilizacije.
Navidezen prostor v drugem planu podob je tako vedno razprt in odprt ter tako usmerjen v brezkončnost in brezčasovnost.
Pri ciklusih risb predstavljajo večji del upodobitve prizorov z bitji podobnim nočnim žuželkam, obličji podobnim človeškimi, upodobitve kurentov ter ženskih figur.
Metamorfoze med upodabljanjem človeškega, živalskega in rastlinskega sveta so umetnikova spominska vez na dogajanje in njegovo odzivanje na doživetja in videnja iz njegovega celotnega življenja.
Miloš Bašin

Smo v magičnem ateljeju risarja, slikarja,  grafika, ilustratorja in profesorja Franceta Miheliča (1907–1998) - naše pomembne mednarodne likovne legende. Svoje ustvarjanje je rad opisal z jedrnato definicijo baskovskega filozofa Miguela de Unamune: tragično občutje življenja. Ta umetnikov DNK - ki ga je zaznamoval skrajni socialni in družbeni strah prve polovice 20. stoletja in mladeničevo ponavljajoče bežanje pred "mrtvaškimi urami", čas "generacije pred zaprtimi vrati", čas revolucij in vojn, čas milijonov smrti, pa tudi čas smrti ljubljenih oseb – se pne od študijskega ekspresionističnega obdobja, preko uporniške »nove stvarnosti« do razcveta umetnosti fantastike, ki je bila Miheličev odgovor na »ruski« socrealizem in »ameriško« abstrakcijo po drugi svetovni vojni. Zanjo je leta 1954 na beneškem bienalu, kot edini do danes, prejel priznanje Renata Caraina. Francoz Marcel Brion pa ga je uvrstil med najbolj izvirne ustvarjalce te likovne smeri v svetu. Usodna fascinacija s kurentom na ptujskem polju se je zgodila Miheliču leta 1937. Slabi dve leti pozneje, ko mu je nenadoma umrla mlada žena, pa je na slikarskem platnu tudi sam postal Mrtvi kurent, umrla pa Dafne. Oba lika sta pozneje sicer dočakala vrsto metamorfoz. Sam France Mihelič pa z drugo ženo pisateljico edinstven umetniški par... Iz take smo snovi kot sanje.
Niko Goršič

France Mihelič je bil rojen 27 aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki.
Od leta 1909 je živel v okolici Ribnice. Tam je obiskoval tudi ljudsko in meščansko šolo. Njegov prvi pedagog je bil slikar Janko Trošt. Od leta 1923 do 1927 je obiskoval učiteljišče v Ljubljani. Prav tam se je šolal tudi na zasebni risarski šoli Probuda, kjer sta bila pedagoga Matej Sternen in Mirko ŠubIc. Študiral je na Likovni akademiji v Zagrebu ( 1927-1931) pri profesorjih J. Kljaković, M. Vanka, T. Križman, V. Becić in L. Babić.
Po zaključku študija je poučeval kot učitelj likovnega pouka v Kruševcu v Srbiji in kasneje na gimnaziji na Ptuju. Od leta 1945 pa do upokojitve je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani. Kot rektor jo je vodil dva mandata, najprej po letu 1951 do 1953  in drugič po letu 1961 do 1963. Pridobil je tudi naziv zaslužnega profesorja. Od leta 1965 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodeloval je tudi kot gostujoči umetnik Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Za svoje ustvarjanje je dobil veliko priznanj in nagrad tako doma kot v tujini.
Ustvarjal je risbe, ilustracije, slike, grafike, tapiserije, lutke in scenografije za gledališke in lutkovne predstave. Deloval je kot organizator in pobudnik likovnega življenja. Bil je tudi član likovnih žirij, med drugim član mednarodne žirije grafične razstave »Bianco e nero« v Luganu.
Njegove risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirka njegovih grafik in slik pa se nahaja tudi v stalni zbirki v galeriji Kašča v Škofji Loki. Njegova dela so v številnih zbirkah galerij in muzejev doma in po svetu.
Umrl je 1. avgusta 1998 v Ljubljani.

***

Vodstvo po razstavi v četrtek, 8. februarja 2024, ob 10. uri
Po razstavi bo vodila Urška Kiselak, študentka prvega letnika druge stopnje dvopredmetnega študija umetnostne zgodovine in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Sodelovala je pri skupinski pripravi razstave risb in grafik iz bogatega opusa Franceta Miheliča, ki ga hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Raziskovanje in priprava razstave jo je navdušila, da je svoj prispevek o Miheliču razširila v diplomsko delo z naslovom Izginjanje pokrajine v risbah in grafikah Franceta Miheliča.